Južna Tirolska Merano in okolica

Visokogorska pot Merano

Najlepša daljinska pohodniška pot v Meranu in okolici

Pohodniki na visokogorski poti v Meranu

Visokogorska pot Merano, čudovit razgled in bližina narave | © Marketinggesellschaft Meran, foto Mario Entero

Podjetje za trženje Merano
Gampenstrasse 95
39012 Meran
Tel. +39 0473 200 443
www.merano-suedtirol.it

Čudoviti razgledi na vsakem koraku, veliko krajev za postanek za osvežitev in bližina narave. Visokogorska pot Merano - fantastično gorsko in pohodniško doživetje!

Visokogorska pot Merano je ena najlepših daljinskih pohodniških poti v celotnem alpskem prostoru. Za dostop do visokogorske poti Merano in spust po njej so na voljo številne možnosti, kar pomeni, da je mogoče pohod začeti ali prekiniti na kateri koli točki in se spustiti v dolino. Do posameznih kmetij na visokogorski poti Merano ali v njeni bližini lahko pridete tudi po napajalnih cestah z avtomobilom, taksijem ali žičnicami Hochmuth, Texel ali Unterstell. Visokogorska pot Merano je povsod označena s številko 24. Tam, kjer je pot izpostavljena, so za varnost nameščene verige, vrvi ali ograje. Naravne stopnice, umetne stopnice ali lestve olajšajo vzpon in spust.

Razdelitev na severni in južni krog omogoča hojo po visokogorski poti Merano v različnih letnih časih. Celotno pot, dolgo približno 90 kilometrov, ki jo je mogoče prehoditi v 4 do 6 dneh, je mogoče prehoditi od konca junija do oktobra (odvisno od količine snega). Visokogorska pot Merano vam poleg povsem športnega udejstvovanja omogoča tudi doživljanje narave (posebnega živalskega in rastlinskega sveta). Kot na panoramski terasi se vam odpre pogled na dolino Vinschgau, kotlino Merano, dolino Passeier, Sarntalske, Stubajske in Ötztalske Alpe. Ob lepem vremenu so Dolomiti, skupina Brenta in masiv Ortler dovolj blizu, da se jih lahko dotaknete.
 

Sončen južni del visokogorske poti je dostopen od maja do novembra. Kraji in občine ob visokogorski poti Merano: Schnals, Naturns, Partschins, Algund, Meran, Dorf Tirol, Kuens, Riffian, St Martin, St Leonhard in Moos.

Severni del pa je zaradi svojega visokogorskega značaja bolj oddaljen od večjih vasi in je priporočljiv le v poletnih mesecih od junija do septembra. Vodi skozi dolini Pfossen in Pfelder, pri čemer je treba prečkati Eisjöchl (z 2.895 metri najvišja točka visokogorske poti Merano), ki ločuje obe dolini. Tu boste našli nekaj visokih vrhov: Hohe Wilde (3480 m), Hohe Weiße (3278 m) in Grafspitze (3147 m).

Dostopne poti do visokogorske poti Merano
Dostopne poti do visokogorske poti Merano so v posameznih mestih in vaseh dobro označene in označene:
Merano skozi Dorf Tirol - žičnica Hochmuth - Hochmuth
Algund s sedežnico Algund-Vellau - košasta žičnica Leiteralm
Parcines - žičnica Texel - Giggelberg
Naturno - žičnica Unterstell
Naturns - Schnalstal preko Katharinaberg (javni avtobus)
St. Leonhard skozi Pfelders (javni avtobus)
St. Leonhard skozi Christl ali Matatz

Na vsakem koraku boste odkrili nove vtise in dobili vpogled v svet južnotirolskih gorskih kmetov, ki so skozi stoletja dela ustvarili in ohranili to gorsko in kulturno pokrajino.