Že ob hitrem pogledu na zemljevid Graubündna kolesarjem hitreje utripa srce.

Na gorskih pobočjih in prelazih so označene poti v skupni dolžini več kot 4000 kilometrov. Za vsakega kolesarja se najde nekaj, tako za ambiciozne kot tudi za rekreativne kolesarje...

... pravi profesionalni kolesar Nino Schurter, zmagovalec svetovnega pokala leta 2010, dobitnik bronaste medalje na olimpijskih igrah v Pekingu in najmlajši svetovni prvak v zgodovini kolesarstva leta 2009. V svoji regiji Flims trenira na tehnično in fizično zahtevnih poteh z višinsko razliko do 1500 metrov. Ko pridejo na obisk prijatelji, bolj rekreativni kolesarji, se z njimi pelje skozi gorski gozd do jezera Cauma, enega najlepših kopalnih jezer v Švici, in do "Spir", razgledne ploščadi s prekrasnim razgledom v sotesko Rena, "mali švicarski Grand Canyon".

To, kar Nino Schurter tako zelo ceni v Flimsu, kombinacijo izziva in užitka, velja za celotno kolesarsko regijo Graubünden. Družine lahko uživajo na blagih poteh po gozdovih in travnikih. Ambicioznim kolesarjem se utrip pospeši na vožnji po gorskih prelazih v gorah v okolici Arose. Ali pa na ledeniški vrtni poti v Valposchiavu, ki ima v italijanskem delu Graubündna seveda veliko lepše ime: Via del Giardino dei Ghiaccciai.

Kolo je tu, ko piše kolo
Graubündenski kolesar Silvio Bundi prav tako poudarja raznolikost kolesarskega kantona Graubünden. Nadmorske višine med 600 in 2800 metri, različni vremenski pogoji, raznolike poti, od kamnitih do finih iglastih tal." Graubünden ima s svojimi tremi jezikovnimi regijami veliko za ponuditi ne le s tehničnega vidika, temveč tudi z vidika pokrajine in kulture. Na podeželskem, divjem območju Surselva poti vodijo mimo hudournikov in starih kapelic. V osrednji Griziji s počitniškimi kraji, kot sta Savognin ali Bergün, nežna, gozdnata gorska pobočja skrivajo dejstvo, da vas v nadaljevanju čakajo zelo zahtevni izzivi. V Engadinu se kolesarji vozijo pod visokim nebom in z njemu lastno čisto svetlobo, ki je navdihovala pesnike, mislece in umetnike. V južnih dolinah lahko kolesarji začutijo sredozemski vpliv sosednje Italije."

Thomas Giger to raznolikost povzame z velikim komplimentom: "Graubünden je najboljša kolesarska regija v celotnem alpskem prostoru." Kot urednik priznane kolesarske revije Ride je obiskal številne tako imenovane kolesarske kraje in bil pogosto razočaran. "Pričakuješ tehnično in fizično zahtevne ture... in ko si tam, smeš voziti samo po dobro vzdrževanih cestah." V Graubündnu pa je drugače. "Tukaj, če na njej piše kolo, je to kolo." Vendar pa kolesarjem v Graubündnu skorajda ni prizaneseno z eno stvarjo: razvajeni so pri izbiri. Da bi to muko nekoliko omilili, se vse več kolesarjev odloča za večdnevne ture. Kraljica teh dolgih poti je Graubünden Bike No. 90, krožna tura z 11 etapami in 375 kilometri. Začne in konča se v Trunu, vasi v pokrajini Surselva. Vasi in doline ob poti so kot niz citatov slikovitosti Graubündna. Flims - Chur Dolina Rena - Prättigau - Davos - Bergün - Lenzerheide - Thusis - Vals - Trun. Med vsemi dolinami in etapnimi mesti je 13 prelazov in 14.000 metrov višinske razlike, kar postavlja najvišje zahteve glede tehnike in telesne pripravljenosti.

Tisti, ki se ne ustrašijo teh številk in se lotijo napora na kolesarski turi 90, bodo nagrajeni s pogledi na visokogorsko pokrajino, ki so edinstveni v evropskem kolesarskem svetu. Zdaj je povsem mogoče, da si bo eden ali drugi med krožno turo želel kakšen dan odpočiti ali se izogniti kakšnemu posebej strmemu vzponu. Retijska železnica in PostBus to omogočata. Vozita vsak dan, pogosto vsako uro, in povezujeta tudi najbolj oddaljene vasi in zaselke s postajami Retijske železnice.